Kako dišeče tam trave cvetijo!
Ples belih oblakov v modrini neba,
šelest gozda, vonj smreke,dih gorskega zraka,
miže, iztegnjenih rok, sem vrtela se v travi
in od sreče zavriskala nad to lepoto.

Kaj more še lepšega biti,
kot zven kravjega zvonca v bližini
in kukavičje petje čuti iz gozda?
Nabiranje jagod na sončnih jasah,
iskanje za čaj zdravilnih zeli?

Še danes se vračam na to planino,
globoko zajemam dišeči gorski zrak,
Vse stezice poznam in vsak kamen,
solze hrepenenja mi drsijo po licih,
polna spominov na srečno otroštvo.

Majda Žvokelj