Sonet 12. (Ljubljenje)

 12.

 

Kar biva v meni, podarjam le zate.

Šopek spominov – Vse! Ljubkovanje.

Solze sreče in joka – Vse! Čustvovanje.

Pesem je skromni ostanek spomina nate.

 

So kaj drugega spomini, kot črnih ptic jate?

Kot glodajoči kes, odet v trpljenje,

Nepomirljivi kaos, vročično bledenje,

Srhljivo zvenenje vesti v urah samote.

 

Kje sedaj slasti ljubezni so goreči ognji?

Noči prečute ? Gole deve? – Kdo še zanje ve? 

Prepozno!  Kaj bi dal, da bil bi v nji?!

 

Tako minile sladke ure so zabave,

In brezbrižno mahneš z roko v marnji.  

A gorje, v nočeh smrt napolni te grobove.

Bojan Foršček

Nada

Poslano:
12. 02. 2023 ob 09:40

Zanimivo, kako so lahko spomini na ljubljenje temni ali svetli ... samo zorni kot se sprememeni in je že lahko vse drugače.

Zastavica

Bojan Foršček

Poslano:
12. 02. 2023 ob 09:56

Ljubezen dveh, s soncem obsijana, je največja sreča; a v daljavi, na obzorju, se nič slutečima ljubimcema že temni nebo.

Nada hvala za odziv in komentar.

lp, Bojan

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Bojan Foršček
Napisal/a: Bojan Foršček

Pesmi

  • 12. 02. 2023 ob 09:20
  • Prebrano 200 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 27.05
  • Število ocen: 3

Zastavica