12.
Kar biva v meni, podarjam le zate.
Šopek spominov – Vse! Ljubkovanje.
Solze sreče in joka – Vse! Čustvovanje.
Pesem je skromni ostanek spomina nate.
So kaj drugega spomini, kot črnih ptic jate?
Kot glodajoči kes, odet v trpljenje,
Nepomirljivi kaos, vročično bledenje,
Srhljivo zvenenje vesti v urah samote.
Kje sedaj slasti ljubezni so goreči ognji?
Noči prečute ? Gole deve? – Kdo še zanje ve?
Prepozno! Kaj bi dal, da bil bi v nji?!
Tako minile sladke ure so zabave,
In brezbrižno mahneš z roko v marnji.
A gorje, v nočeh smrt napolni te grobove.
Zanimivo, kako so lahko spomini na ljubljenje temni ali svetli ... samo zorni kot se sprememeni in je že lahko vse drugače.
Ljubezen dveh, s soncem obsijana, je največja sreča; a v daljavi, na obzorju, se nič slutečima ljubimcema že temni nebo.
Nada hvala za odziv in komentar.
lp, Bojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!