Danes moje telo
ni spregovorilo.
Motalo se je po stanovanju,
kot suknjič nase nizalo
pajkove mreže in stopalo na
neposesane kvadrante,
če ljubimo mrtve,
smo potem sploh še živi,
ali pa smo tisto bistveno
že namenili propadu?
Ko na balkonu ne štejem vran,
gledam cesto in avte in zimski smog
in sneg, ki se ne namerava stopiti –
razmišljam, komu se prikazuješ te noči
in zakaj me še
nisi izbral.
urednica
Poslano:
12. 02. 2023 ob 18:11
Spremenjeno:
12. 02. 2023 ob 18:12
Pesem se nevsiljivo dotakne bralca, a se usidra in ostane še dolgo ... ja, še smo živi, če ljubimo mrtve, to dokazuje ta pretresljiva lirična izpoved.
Lp, lidija
Najlepša hvala Lidija!
Tudi mene se je dotaknila, ta lepa poetika ...
... me pretresla in mi v določenem delu odprla oči.
Bodi dobro,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eva Šubic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!