
Poet svoj dolg pozna in piše, piše,
kar mu leži na duši, ne ostane
tam dolgo. In zato od zore rane
razmišlja še, ko čisti kote hiše.
Miru ne najde, vandra po naravi,
besede plešejo še v vejah smrečja,
zasijejo mu zvezde leporečja,
ki jih zapiše in ljudem predstavi.
Sodobni človek pa se ne ustavlja,
da bi prisluhnil in razmislil bolje,
kaj lépo je in raje le zabavlja
čez vreme in ljudi, čez vse vesolje.
Za marsikoga je pomembna mravlja,
a je zaradi pevca boljše volje.
Pride čas, ko se bo tudi moderni človek moral ustaviti in premisliti!
Čestitke k sonetu in prazniku, dragi naš modricvet!
Lep dan ti želim,
Breda
Nada in Breda, najlepša hvala! Lep dan tudi vama!
LP, mcv
Fina pesmica.
Narava se spet prebuja, kdor jo vidi...
Telohi so že pognali,
spomladanski žefran še čakamo.
Vse lepo še naprej
Rajko, ja, narava nam polepša vsakdan.
Hvala za komentar.
LP, mcv
Mojstrsko.
Lep dodatek v zbir razmislekov o pomenu narave, ja, tudi za kulturo.
LpL
Lepa, ostane še dolgo v mislih.
Čestitke,
Maja
Lidija, hvala!
Maja, me veseli, hvala.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!