(RAZ)CVET
Veš, spet me vleče nema sila ... K tebi?
Ah, ta strah! Daljina kliče, cilji so
- neostri, polni dvomov. Me boš vodil?
Ko drug ob drugem stopava v neznano ...
Si kdaj plah? Kot ptica, ki prvič leti
- brez vere, duša težka. Si zablodil?
Markacija življenja sanje spleta
- na ruševinah, po bitkah krvavih ...
Vedno znova upam: boš ob meni?
Zakličem! A odmeva le praznina.
Kot tolikokrat prej spet gola, sama ...
- prihodnost kleše pikrega poeta.
Pozdravljena,
... je čustev silnih pesem tu izpeta.
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kaiiabonca
- 06. 02. 2023 ob 21:40
- Prebrano 258 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140
- Število ocen: 3