V pravkar prezračeno dvorano
se zgrnejo prikazni iz blaga
in cevk.
Na zidove najprej obesijo stare portrete,
potem pa vzamejo stole
in se usedejo v krog.
Cel dan si nato podajajo
žogo iz bodic.
Smrt naj bi jih rešila
zemeljskih tegob,
a ko sem jih vprašal,
če se zdaj čutijo svobodne,
so mi pokazale jezik.
Menda zaradi bolezni
ne okušajo več.
Prvotno objavljeno v reviji Mentor, letn. 43, št. 4.
škoda, da nisi dodal leta objave, dosti mlajši si, ampak zdi se mi, da deliva iste izkušnje.
lep pozdrav,
vsekakor,
m.
Zdravo, pesem je bila objavljena v tej najnovejši številki, torej decembra 2022, napisana pa je bila lanskega marca.
Dominik
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dominik Lenarčič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!