Rojstvo sonca občutiš kot kaljenje v temnem zemljišču.
Jutranji piš severnika občutiš kot žgečkljivi mraz na koži.
Odpiranje vek občutiš kot rojstvo novega razgleda.
Bobnanje v prsih občutiš kot napoved daritve Bogu.
Vstopanje v globino dneva občutiš kot hitenje modrih brzic.
Gledaš kot vsi ostali, vidiš drugače.
Metulja, ki pleše simfonijo občutiš kot utrinek zvezde, ki je ni več.
Valovanje trav občutiš kot vojsko, ki se vrača iz krvavih bojev.
Ščebetanje ptic občutiš kot notranje brstenje.
Bučanje morja občutiš kot rdeče življenje znotraj nas.
Ko se luna obrne proti tebi, občutiš samo še - tisti znani nič.
Čudovito, nič!
( so pa velice odveč - če namesto vejic, ki so odveč, vstaviš besedo, ki jo sugeriraš v naslovu - "občutiš", boš videla zakaj ;))
Rojstvo sonca ( občutiš) kot kaljenje v temnem zemljišču.
(In potem naprej vse po isti logiki: )
Jutranji piš severnika kot žgečkljivi mraz na koži.
Odpiranje vek kot rojstvo novega razgleda.
Bobnanje v prsih kot napoved daritve Bogu.
Vstopanje v globino dneva kot hitenje modrih brzic.
Gledaš kot vsi ostali, vidiš drugače.
Metulja, ki pleše simfonijo kot utrinek zvezde, ki je ni več.
Valovanje trav kot vojsko, ki se vrača iz krvavih bojev.
Ščebetanje ptic kot notranje brstenje.
Bučanje morja kot rdeče življenje znotraj nas.
Ko se luna obrne proti tebi, občutiš samo še - tisti znani nič.
Lp, lidija
Super ja. Sem ze prej mislila tako ...popravim. Hvala lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!