Ko se znoči,

v park pride mož,

v temi sedi.

Sredi noči mož

gleda v flašo,

ki pri nogah mu leži.

Gleda v zeleno flašo,

zebe ga do kosti.

Sredi mrzle noči

k njemu drug mož

pride in mu govori

sredi noči:

"Ej, stari, a smo lahko v 3?

Mene tudi zebe v kosti.

Nimam kam sredi noči."

Prvi flašo gleda,

zraven se zaveda,

da je flaš preveč bilo

in zato sedaj je beda.

Drugi flašo v sredini gleda,

zraven se zaveda,

da v življenju še ni pil,

zdaj noben ga ne pogleda.

Tam v parku sredi noči,

dva sedita,

ura 3.

Dva sedita,

se režita,

se smejita sredi noči,

se smejita,

se režita,

dokler dan se naredi.

Sredi sredine noči

dva sedita sredi parka,

ura je že skoraj tri,

zebe ju vse do kosti.

Na Svoji Poti