Poznava se že od takrat,
ko sva imeli še mlečne zobe
in isto zobozdravnico.
Nisem vedela,
da lahko ugrizneš na daljavo,
s hladom in vzvišenostjo v glasu.
Ne bom nastavljala drugega lica,
se dokazaovala nekomu,
ki si me ne želi
vedno znova in znova spoznavati.
Vztrajala bom na svoji poti,
pri svojih kamnih, koreninah,
za katerimi raste cvetje.
V njih vidim markacije,
ki so narisane le zame.
Veš,
res nisva na istem vrhu,
vendar to še ne pomeni,
da nisva na isti višini,
a dolino med nama
poglablja ledenik.
Komentiranje je zaprto!