2.                    

Lepota novih sanj namen je njen,       

Vanje skrila bo zablode svoje,

Odprla drugim skrite rane moje,        

Da bi uresničen bil ta večni sen.

Da bi utonil v solzo kamen,

Vse usode trpke, bridke sanje.

Začetek  –  Konec. Vmes trpljenje.

Bežno nas življenja oblizne plamen.

Odvržen kot iz vesolja seme.

Izgorel ogorek. Iztrgan iz objema ven.

Ne, ni vrnitve iz teme.

Človek v krivuljo usode je spleten.

Slepota! Vkovan v laž omame.

A v odsevu zrcali se strašen sen.

Bojan Foršček