Vedela je.

Da je ljubezen geslo

za vse in za vsako srce.

In ni se pretvarjala, da

zmaguje. Vedno je čakala

na drobne drobtine dobrote.

A, da igra ljubeznivost

nikoli ni odločila se.

Še po svoji poti hodi.

Ko jutro z dušo namigne.

Ne skriva bolečine in z njo živi.

Kjer bi znala zaspati mirne vesti.

Vedela je. Da s svojo

zahvalnostjo pozdravlja.

In še se bojijo njega.

Elegantnega videza v njenih

očeh lahkega sijaja.

Da ji ljubezen vzame.

Enkrat se bo že našel nekdo.

Znala je.

Da, ko na oknu novo

sonce pozdravlja.

Se bo vedno nasmejala.

In rekla dnevu hvala.

Samo, če bo koga imela.

Ko s teboj njo svitanje objema.

Je v tvoje pesmi verjela.

In vedela.

Vsak dan duša je njena. 

Blanka Drnovšek