Pisem tebi
A ne vem kdo si
Ne poznam te
Sele na koncu ugotovim
Da pisem le sama sebi
Kot da bi se gledala v ogledalu
In spoznavala samo sebe
Sem dovolj dobra
Ali samo sanjam
Kdo hocem biti danes
Pletem nitke kot pajek
Nekako svoj tihi dom brez glasu
Ker to pesem ali poezijo
Priblizujem samo sebi
In nekoc se bom morda srecala
Bolj podobna svoji podobi
In svojemu karakterju
Ki caka samo na to
Da ga sprejmejo taksen kot je
Unikaten kot vse v nasem vesolju
Brez tekme in slepomisenja
Blizu koncu kot mi dajejo moja leta
Ni bolecine
Ne jokam kot ob rojstvu
Kjer sem zacela sama dihati
S svojimi majhnimi pljuci
Plamen pocasi dogoreva
Verjetno me bido sezgali
Kakor je zdaj moderno
Jaz pa bom znova postala nic
Kakor sem bila ob rojstvu
Vesela sem, da si se končno spet oglasila, draga Irena;))) ja, pišeš tudi meni in všeč mi je tvoja pesem;)))
Prisrčen pozdrav,
Breda
Oj Breda lepo pozdravljena
Tudi mene veseli da si pisemo
V srcu je toplo a zunaj je mraz.
Vse dobro Irena
lepo, ne znam tudi jaz, ampak za š malo pridrži tipko, da ne naredi iz pesmi neko nespretnost. hvala,
lp.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!