130 skozi noč
cesto razkrivajo
žarometi
da avto vidi
kaj požreti
V oči
me bodejo
luči
iz nasprotja
Ona zraven mene
sedi
zatiska oči
Misel
mi šine
- samo trzaj
in vsega
bo konec
"Ne!"
zavpije srce
"Na zadnjih
sedežih
sanjata
dve prihodnosti!"
"Na zadnjih
sedežih
sanjata
dve prihodnosti!"
Potem sem se sramoval in razjokal!
Svit, hvala za dotik!
Lp, Drago
Te vrstice so me popolnoma predramile iz lenega prebiranja poezije. Nikar s seboj jemati drugih življenj, predvsem dveh nedolžnih "prihodnosti"! Če že MORAŠ,pojdi sam, a raje kot to, jokaj, dolgo jokaj zaradi takih bogokletnih misli.
Sicer pa, če izvzamem grozljivost pesmi, je zelo lepo opisana misel, ki ti je na trenutek naelektrila možgane. Srečno! Majda.
Prav imaš, Majda!
Lp, Drago
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda le ta kitica:
...
V oči
me bodejo
luči
iz nasprotja
luči
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Sem popravil! Hvala, Ana!
Lp, Drago
Čestitke k pesmi, ki ujame navidezno nezaznaven trenutek (kot jih je mnogo) v življenju ...
lp, Ana
Ana, hvala za podčrtanko!
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!