Pesem.si - Jernej Jager - Lampijóni - Vzklil iz zrn grenkobe, mrtvega žita,tihega, ponižnega in osebneg

Lampijóni
Komentarji (7)

Lampijóni

Vzklil iz zrn grenkobe,

mrtvega žita,
tihega, ponižnega
in osebnega trenutka - pripadam tebi.

Enkrat si moj oče, drugič si moj brat.

Na tleh te ne najdem,
tam opazim zgolj potepuške živali,
ki so spet obljudile pešpot,
pomendrale še zadnje preperelo listje
in se nerodno zagozdile v odvržene plastične smeti, ki jih najeda turkizna plesen.

Upam, da se moja žalost kmalu izmije.

Meglice se dvigujejo nad reko in vseokrog se prepletajo glasovi -- volka, lisice, skovirjev ...

Ne ganejo me leta, ki mi dihajo za vrat.

Ko bo sonce vnovič zašlo,
in se bodo na mestni aveniji prižgale ulične lampe,
bom med povsem običajnim oglašanjem na mobilnik,
postal ena od lomljivih senc.
Morda pa se nama takrat križajo poti,
in naju čas pod belim svodom vendarle oplazi z malo bolj obarvanim nebom.
Morda bodo še kresovi vzplameneli in stalili žalno velo,
ki se je razvejalo po mojih laseh.
Morda pa me prav danes mraz poslednjič ohladi ...

Jernej Jager

<< Prejšnja Naslednja >>

Svit

Svit