dobro jutro, Svit. kdor ima rad božjo besedo, ga marsikdo sovraži. on ni prepričal vseh, ko so bili trije na križu. kaj zdravi našo dušo, ko se porežemo z lastno besedo. 

kako naj čutim božjo ljubezen, če je v meni ni, od samousmiljenja in predsodkov. pa še stiska je velika in se je težko z njo soočiti. kaj je katarza. ki naj bi bila smisel umetniške govorice. gledam ga, poja o ljubezni a ne zmore reči doberdan.

večnozaplankani prdec, blagodišeči je.

lp, m

miko, pozdravljen. Ker sem se odločil spoznati svojo mizerijo mi je dano odkrivati vzroke. Njene posledice me ves čas ali tepejo ali božajo, ali priganjajo ali mirijo, ker sem končno ugotovil, da je usoda v mojih rokah, da lahko stvari izboljšam ali poslabšam, sem se nehal sprenevedati. Blagrujem trenutek ko sem odkril, da je nepredstavljiva bližina na dosegu mojih rok in zmožnosti.

Hvala za pristop.

Misel - osvojiti najvišji vrh/ego je dober napotek! Na ta način pomirjen človek se potem radostno vrača v "dolino".

OJ, Nada, seveda ego nujno potrebujemo, recimo če ga primerjam z raketo, ki naj bi dosegla primerno orbito zavesti, je v dodatnem rezervoarju za gorivo, ki odpade ko naj bi človek v raketi dosegel predvideno višino...če se to ne zgodi sledi padec, strmoglavljenje...

Hvala za pristop