mali plamenec

medtem ko zaljubljenca 

sedita na obali 

in gledata veliko luno 

se v globinah drobijo kosti 

 

je luna bolečine krik 

s katere zvezde sije milost 

 

slišal sem 

malega plamenca govoriti 

ni ubogih ljudi 

vsi ste moji 

 

v zasneženih gozdovih 

pa je vzletal star sokol 

tudi jaz nisem več nekdo drug 

in vendar sem tvoja smrt 

 

dobrodošel dan moje smrti 

je rekel mali plamenec 

od kdaj že sem tvoje življenje 

 

in sta zagorela v soncu 

se zlila z luno 

poslušala besede zaljubljenih 

kako diha morje

miko

Svit

Poslano:
17. 01. 2023 ob 11:50
Spremenjeno:
17. 01. 2023 ob 11:51

Ko človek pridobi manjkajoči zavestni člen z radostjo skoči onstran, sploh pa ko gravitacija karme izgubi svoj privlak, temu se menda reče vstajenje...

Zastavica

Svit

Poslano:
17. 01. 2023 ob 14:31

Luka v 12 49-53 navaja: " Prišel sem, da vržem ogenj na Zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa sprejeti krst in kako težko mi je, dokler se to ne zgodi. Mislite, da sem prišel na Zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdor. Odslej jih bo namreč v eni hiši pet sprtih; trije proti dvema. Oče bo sprt s sinom in sin z očetom; mati s hčerjo in hči z materjo; tašča s svojo snaho in snaha s taščo."

A je treba poudariti da je danes, po 2 tisoč letih natanko tako?
Leva tehnična noga je veliko bolj razvita od desne duhovne noge, posledica so šepanja na vseh ravneh naših početij.

Zastavica

miko

Poslano:
17. 01. 2023 ob 15:45
Spremenjeno:
01. 02. 2023 ob 05:27

ja. se popolnoma strinjam. iz različnih zornih kotov ⁰

lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

miko
Napisal/a: miko

Pesmi

  • 16. 01. 2023 ob 03:13
  • Prebrano 301 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 52.9
  • Število ocen: 2

Zastavica