ker ti ni vseeno
me je nosila luna
nosila si mi kosilo
čez celo mesto
v nedeljo
ko avtobusi tako slabo vozijo
in jaz sem ti povedal
da luna brenči kot čmrlj
ki ga čebele delavke
iz panja nesejo na mraz
vedno ko sem hotel voziti kot rossi
sem si v ovinku zlomil vrat
kazal sem ti svoje rane
tudi tiste strahopetne
in tiste ki jih naredi prisega
vem
da si boš sposodila denar
pri napačnih ljudeh
kot država
kot obešenci
kot luna
spomni se me
ko jo gledaš
in praviš lepa je
kazal sem ti svoje rane
tudi tiste strahopetne
Čudovita (*-*)
Lp, Marija
Kako bližina blaži (in tudi rani), brez ljubezni bi že zdavnaj odbrenčali ...
čestitke,
lp, Ana
hvala, Ana.res je. vendar smo preobčutljivi. vsaj jaz. čeprav živim v rojstnem mestu, sem vse življenje tujec. spoznal sem tisoče obrazov takoimenovane ljubezni. da rojak prost bo vsak ..., tega je bolj malo.
ta portal je nek kulturni prostor, ampak bojim se, da ni le torišče mnenj, prostor svobode, ampak tudi ignorance in nevoščljivosti.
med pesmimi, verjetno nehote, nastaja nek dialog, predvsem pa, ko na svoj komentar ne dobiš odgovora, ne veš več kaj si naj misliš. katere besede naj bi izbral. kjer ne moreš ljubiti, pojdi naprej, je nekje zapisal f. nietzsche.
lep pozdrav, mnogo lepih in dobrih stvari ti želim.
m.
hvala,ida, nisem spregledal tvoje podpore. prijavi kdaj kaj bombastic, al pa dramatic.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
