
Breztežnost pljuč
Tišina vriska
Dotika se vrhov
Razraslih
V globinah našega uma
Tla so gozdnata
Posuta z ostanki časa
V katerih se menjavata
Razkroj in brstenje
Današnji človek molči
Tja pa sem
Izraščajo ubita drevesa
Preslikavajo brezvrednost napredka
V olesenelih ranah
Se skriva molitev
Zaklano nebo kriči
Žalostna slika današnjega "odtrganega človeka" in večne narave.
Lepa domislica "tja pa sem"!
Lepa pesem.
Vse (teoretično) vemo, le še dvoboja nismo (praktično) izbojevali,
so trmasti tudi tisti, ki vidijo napredek v ubijanju narave.
Pa lepo bodi
V olesenelih ranah
Se skriva molitev
Tvoja pesem se me je dotaknila.
Hvala in lp,
Marija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!