Kdaj srce si po življenju streže
in kdaj poet pri tebi se spočije?
Kdaj se duša težko reši mreže,
ki v trpljenju jekleno cesto vije?
Kdaj moč srca v žilah tiho jenja
in kdaj poet duši svet odpre?
Kdaj se upanje počasi vzpenja,
ki poeta po besedah žarko žre?
Kdaj srce se sploh močnó zaljubi
in kdaj poet ti misli svoje spiše?
Kdaj poet zvestobo ti obljubi,
ki na dušo mu nasmeh nariše?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!