gledala sva po telefonu
mnogo pametnejšem od naju
velemojstra preživetja v naravi
ravno ko je bila hišica na drevesu
skoraj že končana
je tiho rekla
je to za naju gospod
da sem se spomnil
izgubljenega raja
in figovih listov
takšna je moja duša
moja ciganka
potem je zaspala
govorila v snu
ne ne ne
nisem rekla
da naju je preveč
Človek sanja in si želi, da bi sanjal v dvoje!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!