KRALJ   MATJAŽ

      (po ljudski pripovedki)

 I.

Pod lipo košato ljudje so plesali,                                     

v slavo Matjaža, vrlega kralja!                                         

Z vincem rujnim na čast njemu so pili,                             

Na zdravje! Na zdravje, vladarja!                                     

Je godel oprekelj in žvegli so pele,                                   

so ukali radostno mladci veseli                             

in deklice mične se v krogu vrtele.                                    

II.

Plesa in iger bilo je obilo,                                               

polne bile shrambe so sadja in žit,                                   

iz zlatih vrčev se mleko je pilo                                          

in vsakdo med ljudstvom je bil srečen in sit.                   

V grajskih skritih kovačijah                                

kovači so same zlate novce kovali,                                 

nikogar pred jutrišnjim dnem ni bilo strah.                     

 III.

A zbere  vojska se strašna,                                          

truma vandalska nad kralja Matjaža hiti.                            

In ko sonce z dnem vstane zarana,                                      

razbojnikov so polne poti.                                                     

Svetlika se v jutru sabelj bleščanje,                                     

znova se trume nove in nove vale,                                         

vojske kot listja in trave je polno polje.                                 

IV.

Z vso so se silo udrle trume vragov,                                 

v stisnjenih ustih so zaškripali zobje                               

in padale so roke z ramen in glave z vratov,                   

da čulo se kosti je pokljanje.                                           

Zapenili možje so v vrteči se lij,                          

pod buzdovani hreščale so glave.                                     

Reži! … Sekaj! … Tolči! … Bij!                                     

V.

V  najhujšem vrtincu pretepa,                                            

sam kralj Matjaž meč ostri vihti,                                           

nadležnega sovražnika kot mrčesa se otepa,                      

bliska z očmi in strašno benti.                                                

A premoč mu prehuda se po robu postavi,                          

le še sto vojščakov pred sovragom ga brani,                         

vojska njegova leži vsa pobita v krvi.                                

 VI.

V stiski kralj Matjaž se z vojščaki zateče                                

na Peco, pod mogočno, varno skalo.                                        

In ko sovražnik zadati zadnji udarec mu hoče,                        

skali se vrata odpro, s kraljem sto junakov je vanjo odšlo. 

Razširjena med ljudstvom misel od tistih je dob,                   

ko se kralju brada okoli mize devetkrat ovije,                        

kralj Matjaž spet vodil slovenski bo rod.                                  

Bojan Foršček