se vonji izgubijo
okusi se ne razvnamejo
barve se razmažejo

iz razpok rine hitenje

ni korenin in cvetov
ni rose na podplatih
ni krtin in kamnov

trnje je le v ljudeh

je hrup
cviljenje gum
so pohojeni koraki
so visoke strehe
in besede moči
so obljube
ki se trosijo kot regratove lučke

so junaki ki to niso

blišč in kič
ošabna zamejenost
preveč za eno življenje

beda in hlad
plesnive drobtine
premalo za dostojen vsakdan

so zagledanci vase
ki generirajo zgube

nada pecavar