Kako mi je lepo,

ko veter zapihlja

in žvižgolenje odmeva,

saj čutim te in slišim.

Srečna sem, ker te imam, 

vsak dan bolj ljubim te,

priznam.

Srce zaboli samo,

ko črne misli pojejo,

in njih strune igrajo melodijo,

da lepoto preglasijo.

A vem da si v njem nekdo,

ki me vedno ljubil bo.

To preprosto je, lepo,

čeprav možgani jokajo.

Srečna sem, ker te imam,

vsak dan bolj ljubim te,

priznam.

Tvoj dotik je zame opoj,

le tvoj poljub mi da spokoj

in ko te čutim si želim,

da te nikoli ne izpustim.

Srečna sem, ker te imam,

vsak dan bolj ljubim te,

priznam.

Vendar včasih je težko,

kače um moj žvečijo,

takrat se prepustim

in spet v času izgubim ...

Ines S. Jakopanec