
Rdeča žoga negoduje,
nad otroki se huduje,
ker brcajo tako močno,
da boli jo vse zelo.
Dolgo že vse to prenaša,
a nihče je nič ne vpraša:
Kako prenaša bolečine,
buške in pa odrgnine?
Končno se je odločila,
da otrokom se bo skrila.
Odskakljala je med hruške,
kjer si zdravila bo buške.
Pozdravljena,
Otroci res brcajo žoge,
toda odrasli jih brcajo trše in bolj grobo.
Kam pred njimi naj žoga se skrije?
Sicer pa spet lepa pesmica; imaš posluh za preprosto, hudomušno liriko.
ps: kdaj pa se drugi polčas začne?
Ma prav zares sem vesela komentarjev, takih in drugačnih....iskreno, kot vsak, slišim raje malce pohvale. Paše za dušo in je dobro za živce. G. Rajko, ja, ko pišem take pesmice, se poistovetim s tamalimi - če si jih ob poslušanju pesmice ne zamišljam odprtih kljunčkov, potem ni tisto tapravo in črtam vse vrstice...Ko je "cajt", pa novo. Saj vemo, da poezija na silo ne gre....nekje slišiš glas, ki ti narekuje. Ali je to srce, duša ali kaj tretjega, pa ne znam razložiti. Nisem umetnica, ja, rada bi pa vedela, kam sodim. Vse dobro vam želim.
In, ja, drugi polčas bi bil že zdavnaj mimo - a je dovoljen le en prispevek na dan....
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!