ŽELIJO

Danes so me vrgli med leve

ki so trgali moje meso

kri mi je tekla v potoku

takšno jim srečo je dalo nebo.

Danes so bičali moje telo

z željo da ran mi napravijo sto

ki vsaka bi vpila od bolečine

za vedno jih to osrečilo bo.

Želeli so najhujše gorje mi zadati

misli hoteli so moje pretrgati vse

da ne bi več mogla nikoli spoznati

kdo stal je ob meni in ljubil me je.

Želeli na koščke so me zdrobiti

spomin mi iztrgati iz mojga telesa

da se ne bi mogla nikoli zbuditi

da ne bi nikoli spoznala nebesa.

So dušo mi vso želeli ubiti

želj njihovih je tisoč bilo

hoteli so da bi zbudila se v niču

in da na svetu bi mi težko bilo.

Da bi solze mi z lica kapljale

da bi mi vedno hudo bilo

da bi rane boleče za vedno ostale

in da nesrečna bi vpila v nebo.

Sprašujem zakaj me želijo raniti

zakaj želijo me poteptati na dno

ne vidijo mojih solznih oči

ki z vsakim dnem bolj žalostne so.

Če jim to srečo neskončno prinaša

se nikoli ne bom branila trpljenja

pustila jim bom, naj me raztrgajo vso

naj se konča pot mojga življenja.

Še dalje pa bo ostala lepota

in pesmi prelepe in trava zelena

cvetice bodo vedno dišale

ne more uničiti jih roka nobena.

Milena