Ana, ljudje še zmeraj hitijo
da ne zamudijo
obrokov, službe, vlakov
ko jih lovijo zlohotni urni kazalci
da odrežejo korak
ti
si prehitela čas
hodiš med nami
živo šepetaš
mrtvim
in kdaj pa kdaj megla izriše tvoj lik
ob materah
oklepajo se otrok
ki odidejo
ob ljubimcih
ki odhajajo
ali so zapuščeni
v svet ki obsoja
in hiti
da bi ubežal
odhajanju
zapuščanju
odpuščanje
pa je skrito
kot grobovi samomorilcev
Mati pa odpušča - tako živim otrokom - kot , o groza: mrtvim otrokom.
In kako veliko je materino srce, ki mora odpustiti mrtvim otrokom!
v svet ki obsoja
in hiti
da bi ubežal
odhajanju
zapuščanju
odpuščanje
pa je skrito
kot grobovi samomorilcev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!