v kaj se spremeni...
Samo poznajo te -
ne zares,
ti ljudje te res ne
zabodejo nekam
v hrbet,
zabodejo te v srce.
Nevidna so njihova
rezila, kakor sadeži
cvetove zamenjajo,
v čebelnjaku mir -
veter, dom- prepih.
Zmontirajo ti vrata.
Njim prija stopiti v
saloon, revolver in
vajeti pustiti zunaj,
glav še zadane ne,
tipke na klavirju še
vedo ne, kako naj
------------- se -----------
izmaknejo udarcem.
i čime od svijeta da se braniš
kao ruža
sa dva smiješna trna
ili snom ...
ko pa enkrat si ta svet, v kaj naj se spremeniš. vidiš, da se je nekdo odločil, da bo vztrajno mežal.
ko se razblini tema, ima kaj videti.
eno srčno poleno od m.
miko,
lepšega v tem trenutku ni-
sem mogla slišati
neverjeten prijatelj si
hvala, afrokinetika. zelo sem počaščen.
se spomniš, enkrat si napisala eno o moriheiu ueshibi. en njegov izrek je, in aikido we have no enemies ..., si mislim, we change after all, love is change, healing.
lp
Imeniten zaključek pesmi ... čestitke,
lp, Ana
:)
se strinjam :))
lp, hvala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!