anica tisti dan je bilo v europarku precej ljudi
tudi dvigala so bila zasedena
tekoče stopnice so bile počasne
kot se to spodobi za avgust
in za slabo vreme
v ozadju bi lahko igral menuhin
yehudi imenovan
kdo ve kdo je v tisti uri
kupil čevlje
slika se je sestavljala brick by brick
podoba fotografija
nisem bil pretirano radoveden
vem da se to ne spodobi čeprav
je na penny lane brivec ki kaže fotografije
vsem mimoidočim
tam še nisem bil
nisem še prišel niti
do vrha tekočih stopnic
veš morda
kam izginejo
to je šele prvih devetintrideset let anica
to niso nobena leta
to niso res
nobena leta
si lačna anica sedeva v picerijo v pritličju
prebledele minute odkar sem
vstopil v evropark
ne marajo drugega kot margarito
čemu šunka na tak dan
in začimbe
ki jim ni konca
ni jim videti konca
to je šele prvih devetintrideset let anica
to niso nobena leta
to niso res
nobena leta
koliko korakov je bilo potrebnih anica
s hriba navzdol čez semafor
tik pred dežjem nebo kot v hangarju
sivo in nepregledno
pesmi iz radijskih oddaj
vrtele so se okrog svojih osi
dvignila si slušalko in
nato je čas šel po svoje
moral sem iti saj veš
moral sem izginiti
moral sem iti saj veš
vse to je bilo že zapisano
je bila dolga septembrska vožnja anica
a kaj sprašujem saj vem
nad ljubljano je vzpenjača delala lupinge
zmajčki so tekali po vodi
imena ki sem jih nosil s seboj so se razlila
nad prividom maribora
prišla je lastovka prinesla je
čisto drugačno zveličanje anica
ti pa si šla spet na trgatev ne predaleč ravno
dovolj daleč
januarske trgatve so ravno prav dislocirane
da se ne vrneš z brento
da se ne vrneš s pesmijo
da te ponoči obide
melodija po želji
misliš
da si zmagal
za tri minute prisluhneš zamahneš z roko
imaš pa časopisne izrezke in kratek video
boj prestolov
nocoj zadnjič v kinu
anica tisti dan je bilo v europarku precej ljudi
tudi dvigala so bila zasedena
tekoče stopnice so bile počasne
kot se to spodobi za avgust
in za slabo vreme
v ozadju bi lahko igral menuhin
yehudi imenovan
kdo ve kdo je v tisti uri
posadil korenine
to je šele prvih devetintrideset let anica
to niso nobena leta
to niso res
nobena leta
Ko slišiš vse, in ko vse naredi posebno atmosfero, da se ti zdi, da je končanih za vedno tistih devetintrideset let in ves hrup in vsa glasba - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!