Enkrat si se mi približal,
nežno grulil na uho,
kot bi hotel malo zmesti
mojo malo glavico.
Pa še sam nisi prav vedel,
si želiš to ali ne,
da prižgeš strasti in želje
in da sedeš mi v srce.
In tako si se sprehajal,
enkrat blizu, drugič stran,
zmedo v meni si povzročil,
več ne vem, je noč al' dan.
Rahlo sem se utrudila
od teh tvojih transverzal,
zmedo zdaj sem uredila,
spet bo srček mirno spal.
Ko boš rešil to zmešnjavo,
mene več ne bo nikjer,
prideš, greš, ali ostaneš,
briga me, zdaj imam mir.

coprnica z barja