Rojstvo
z jokom prihitimo na svet
z rokami, nogami, usti, ušesi
očmi;
doživljamo svet
S srcem se zaljubimo v druga bitja
z ljubeznijo pustimo pečat na tem svetu
živimo;
tečemo v trgovino
hitimo na zadnji vlak
z orožjem se borimo za neko domovino.
in jočemo;
z našim otrokom, ko se zgodi krivica,
ko rastejo zobje
in, ko se iz njih, ki so naš svet
rodi novo življenje,
ki nosi spomin
na naš obstoj
in na smrt.

Vsi se rodimo in vsi umremo
vmes pa se trudimo pustiti
pečat;
ker upamo, da bo morda še nekaj časa
nekdo vedel za nas...

Tomaž Jevšenak