Če si lahko pozabila. potem si že ozdravela
Bolečine več ne čutiš.
Si že otrdela, vseeno zate Če ptiči zapojuje, če svet topel obstaja.
Ti fenomen ženska ki brez poletja, samo v zimi se ohlja.
V mrazu mrk se držiš , se srcu kepa ledu shranis , med življenje in večni spanec nimas sanje , kamne v svoje struga ljubezni nalagš.
Ko pridi večni slovo, ko reka odnese vse kaj za sabo si zapustila.
Se odpira vesolje v črnini te požira.
Draga, vedno boš daleč od luči ostala.
Boš v večni teme žal me potovala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!