JEČA

Sem znašla se v temni ječi nocoj

brez kruha in vode, brez tople besede

še stene so sive jokale z menoj

jokale, iskale tvoje poglede.

Ječa je mrzla in majhna bila

ječarji pa kruti in zlobni pogledi

želeli raniti so moje telo

želeli raniti obraz so mi bledi.

Presrečni, da solze na licu so mojem

ki puščale sled so mojga trpljenja

srce mi razbijalo je premočno

a ti nisi slišal tega zvonenja.

Nekje daleč si bil v soncu žarečem

in usta so tvoja opijala se

nisi slutil žalosti moje

predajal radostim življenja si se.

V temi boleči sem klicala te

kričala in molila od bolečine

še enkrat želela sem videt obraz

spominjati se tvoje topline.

Pa bog ni naklonil mi tega veselja

in ječa je vsako misel ubila

lačna, prezebla, sem čakala te

nazadnje sem upanje svoje zgubila.

Ječarji so zmago svojo slavili

ko videli so moje strto srce

telo in obraz so mi ranili

ta bolečina še danes me žge.

Bolj od sramote in tega trpljenja

žge me ljubezen tvoja nezvesta

da si lagal pred mano in bogom

da bom postala tvoja nevesta.

Zdaj pa poljubljaš drugo srce

objemaš z rokami drugi okras

včasih pa misel popelje te v kraje

kjer objemal in ljubil moj si obraz.

Temno sem ječo že zapustila

spomine nesrečne vse za seboj

zdaj me je druga ječa ranila

za vedno objem zgubila sem tvoj.

Milena