Kot odpada listje z dreves
tako se mojih otrok otroci
iz kraja svojih korenin
odtegnjeno, brez bolečin,
vračajo v moj dom,
da diha in kipi
v odmikanju prekratkih dni.
Potem odhajajo
kot mavrica v jasnini…
In jaz grem za njimi.
S tal pobiram koščke risbic,
igrarij in stolpe domin.
Trepetaje se zapletam v vprašaje,
bom še dolgo tako igraje
z njimi se lovila.
Obletavajo se jablane za hišo
in meni tiho je pod njimi.
Iz zemlje še dehti po rožmarinu
in v radost se širi,
kot mlado vino,
ta vonj po direndaju.
Andrejka