Nekje sem nekoč te od sebe pustila,
tvoj kovček je zame pretežek postal,
skoz gozd sem med listjem v neznano krenila,
še vedela nisem, kdaj si zastal...

Nekje sem nekoč začutila praznino,
prav tam, kjer je naju prej polno bilo,
bežala sem stran, od napornega niča,
še vedela nisem, kako je težko...

Nekje sem nekoč spustila ti roko,
ker ti nisi moj in svoja sem jaz,
odvrgla sem masko "ker se spodobi",
priznam, ti si moj največji poraz...

coprnica z barja