iz izvira postanem potok
vame pritekajo tuje vode
ki bogatijo
širijo
poglabljajo dno
dež zbada valovanje
kot zna nebo s skrivnostmi za oblaki
bregovi me hranijo z zemljo in kamenjem
korenine dreves zavrtijo v ples
vrbi umijem žalost
mesečina me kot alkimist spreminja v srebro
in sonce osvetli za staro igro senc
odsevam svet ki ga puščam za seboj
s primesmi hudournikov in čistih žuborenj
se izlijem v ocean
kot da me nikoli ni bilo
čeprav so zaradi mene zaživele zvončnice leske in jelše
čeprav sem bila dom ribam in nežna preproga labodjemu plesu
vrtiljak listom in veselje razgretim telesom
a tudi grob
temačna globina s skrivnostmi
poslušalka pod mostovi
kjer žive pozabljeni
in ogledalo dekletu
ki se izteče
v spomin
bledeč
hlapljiv
nabran v kapljico
za nov dež
nov studenec iz neznanih globin neba
Bravo !
Izviren učnik
o vodi - nje kroženju
in prelivanju
Hvala, dedihajka.
Krožimo. Prelivamo iz vsega - v vse. Ali le izginemo kot nič, kot plankton v velikih ustih kita ...
lp
pi
Ne, ne ... ne izginemo kot nič.
"Prah si in v prah se povrneš .." (Mz 3,19) To velja za vse, za ateiste in za vernike.
"Verjetno" vernikom ostane še "nekaj" neminljivega ...
p.s. v 220. gazeli SMRT sem tudi nekaj povedal, v čem morda živiš še po smrti.
Ta čudovita pesem spaja človeka z naravo in morali bi jo prebrati vsi tisti, ki postavljajo zid odtujevanja ...
s tvojo vodo
ovlažim dlani
in izperem vsakdanjost
do minljivosti
Nada, hvala.
Nč preveč se ne upiramo, bi rekla, tok naredi svoje ...
lp
pi
Igorj
hvala za prelepe verze
Čestitke k življenjepisu na vodni osnovi ;)
lp, Ana
Najlepš hvala, Ana
in
najlepša hvala Jur
lepi darovi božičnega časa <3>
objema vaju
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!