
vrtnica ciganka
tukaj sem v podhodu
polnem zafiksanih otrok
v mrtvi globini njihovih oči
tiktakajo ure temne polti
te rože nimajo trnov
čez steklene dojke škripajo jastogi
belih oklepov
v koloni prihajajo iz luknje v zidu
kot fabrikacija lepe pozabe
prve snežinke padajo v cev havbice
roba ima vonj po prebavljenih hruškah
ko umiraš, se kemija v možganih poigra s slikami
ali pa te s kemijo pošljejo umret
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!