soba jastogov
vrtnica ciganka
tukaj sem v podhodu
polnem zafiksanih otrok
v mrtvi globini njihovih oči
tiktakajo ure temne polti
te rože nimajo trnov
čez steklene dojke škripajo jastogi
belih oklepov
v koloni prihajajo iz luknje v zidu
kot fabrikacija lepe pozabe
prve snežinke padajo v cev havbice
roba ima vonj po prebavljenih hruškah
Težki časi, težka pesem ...
ko umiraš, se kemija v možganih poigra s slikami
ali pa te s kemijo pošljejo umret
Nada, Irena, hvala za odziv.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 05. 12. 2022 ob 05:08
- Prebrano 274 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.9
- Število ocen: 3