Kako lepo je v gledališču!
Lepo na odru, če nam igra steče!
Iz sivega vsakdana greva v barve.
Didaskalije prešerne imava v srcu.
Spleteva si gnezdo rožnatih oblakov
s poljubi se dotikava tišine snežne.
Veva, da ves čar je laž velika,
oder akvarel, ki ga ljubezen slika.
.. oder akvarel, ki ga ljubezen slika.
Zelo lepa pesem.
L.p. D. B.
lepo
dokler je akvarel
in slikar
na odrih pa naše projekcije in smo vse, od scenarista, do lučkarja
lp
pi
Dandanes je vse preveč igre, predvsem tiste, "ko znamo igrati, izpade pa, da nimamo pojma o
življenju ...
Lp, Stojan
Blanka, Damjana, Irena, Stojan, hvala, da ste prebrali moje vrstice.
Dolgo sem razmišljala o lepoti intimnega stanja in resnično mislim, da je to tudi umetnost igre - s predpostavko, da je ljubezen resnična.
In potem slišim danes na radiu pogovor z Elzo Budau, ki je rekla:"Ljudje mislijo, da znajo kuhati, pa ne znajo! Ljudje mislijo, da znajo ljubiti, pa ne znajo!"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!