Naj se zbude otroci slave davne,
ki so jih meč sekira, križ pretkani,
vse kar svobodno dušo smrtno rani,
spustili pod gomile zdaj že ravne.

Naj se zbudijo starih spet bogovi,
duhovi sonca, vod, zemlje in zraka,
v megli pozabljenih utrujen čaka
hrbet, kjer zevajo vseh ver sledovi.

Morda Valjhun objame Črtomirja
in Bogomila se upre hipnozi,
ko s prižnic v krču se preti in zmerja

heretik, ki po poeziji, prozi,
pot išče svojo, ne da mu odmerja
petičnežev petica, kam naj vozi.

pi - irena p.