Poet ki dolgo že pod rušo spi
Ran svojih več ne čuti bolečine
Enigme niso več sveta črnine
Šumot življenja ga ne prebudi
Ep njega z nami večno še živi
Resnica ep je iz srca globine
Nam poje večno – polni nam praznine
Ur težkih praznih – k´ z njimi se bori
In tebe k´ Save vali ugrabili
Nam vzeli tvoje so mlado življenje
Čebel´ci pa glasnika so ubili
Opeva tvoj poet nam v pesmi mili –
Poeta tvoj´ga verzov valovanje
Utira pot naprej si k novi sili
K tej objavi me je vzpodbudil Makijev
sonetni venec, objavljen na:
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/166188/sonetni_venac
V gimnazijskih letih (1955 – 1963)
sem spesnikoval 5 ali 6 sonetnih vencev in tudi venec sonetnih vencev
(matematično »venec na kvadrat«). Najstarejši »iz šolskih zvezkov« je KRST.
Nastal je kot zapis obveznega domačega branja l. 1958. Faksimile je v celoti
objavljen na FB:
https://www.facebook.com/photo/?fbid=182561274426360&set=pcb.182561987759622
Pozdravljen, Dedihajka
lep sonet, še sploh če se upošteva tvoja starost v času pisanja. Sicer nisem strokovnjak, ampak mogoče bi bilo dobro, da bi v prvem in četrtem verzu popravil na 11 zlogov - ne vem ali je 10 zlogov namerno ali ne.
Lep pozdrav, Dejan
P.S. osem gimnazijskih let (1955 - 1963)? A je bil takrat mogoče kakšen drugačen šolski sistem?
Pozdrav, dedihajka!
Lepo je brati storitve, ki že imajo "dolgo brado". Veseli me, če sem s svojo objavo spodbudil še koga. Upam, da bo še junakov, pa tudi junakinj.
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dedihajka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!