Za oknom vlak med sive hiše šine,
brez dima, isker, žvižga in hropenja,
brez stokov starih tračnic pot mu mine,
le slika mest, peronov, streh, se menja.
V megli ni na postajah s paro skritih
nasmehov, solz, dlani zajetih v nežnost,
usodnih srečanj z upanjem ovitih,
trepetov skrhanih v minljivo težnost.
S plašnicami iz mrež želja in gneče
hiti se mimo brez, jelš, vrb, brestovja,
vseeno je, kaj drevje si obleče,
pod njim ni več učenja ljuboslovja.
Izstopim iz drvenja v nični cilj,
za majhne sreče še počasnih milj.
Hvala za razmislek o majhnih srečah, draga Irena.
Prelep sonet (*_*)
Lp, Marija
Hvala tebi, draga Marija, za tople dotike.
objem
pi
Naj vlak kar vozi v iz megle zavese,
če pravi čas smo z njega sestopili
in če smo ga na tiru zamudili.
Naj nas Korak tja v milje sreče nese.
:)
Poslano:
03. 12. 2022 ob 16:50
Spremenjeno:
03. 12. 2022 ob 17:04
Res upam, da smo pravi čas ujeli
popotovanje tja na prave proge,
da le vagoni polni bodo sloge,
in da plašnice bodo vsi si sneli.
Hvala, Lidija.
lp
pi
Ni vlak nikoli moja bil izbira, ne,
čeravno znano mi je to drdranje.
Ob tirih sam sem si dosanjal sanje,
zapregel Pegaza za potovanje
in to je pravzaprav dovolj, kajne?
Irena, čestitke in pozdrav!
B.
Hvala Brezinbor in lep pozdrav v Dream Ekspres :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!