Posoda življenja
Vsi se rodimo brezoblični,
ko pa te enkrat stlačijo v posodo,
nisi več amorfen.
Stene določijo tvojo obliko
in potem spadaš samo še
v svojo posodo.
res je. nekomu se prikazuje marija, nekomu krišna. v imenu teh prikazni pa smo sposobni storiti marsikaj.
težko je imeti rad ljudi, če moraš sovražiti pripadnika drugega naroda. na koncu država odloča, ne glede na tvojo vest. tako se individualnost, v neskončnost žrtvuje "ljudstvu".
lepo si vse to izpostavil v prispodobi posode, kalupa.
lp, m
in vedno se da posodo pregnesti na novo, jo preluknjati, razbiti - kolikor pač zmoremo
v danem trenutku in iti naprej... Pozdrave Nada
Hvala obema. :)
Posajen sem v posodo svojega telesa, ko zrastem za novo setev ostanejo semena...da se v novo ločnico presadim...
Čestitke k eksistencialni pesmi - prispodobi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dominik Lenarčič
- 20. 11. 2022 ob 20:46
- Prebrano 462 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.26
- Število ocen: 8