Sredi trgovine srečam mladeniča,

zobal je arašide.

Sredi trgovine vprašam ga,

če po hrano dostikrat pride.

Videla sva se le še enkrat.

Naslednji dan na delikatesi stoji

mlada Maša,

kupi si malo sira in vidi,

kako me proti njej zanaša,

pa me vpraša, 

kaj sem po poklicu,

samo enkrat sem jo še poklicu.

Tretji dan je bla Nataša,

četrti pa mlada Saša,

mene pa po službi na študenten futer

zanaša.

Zadnji dan v tednu je bla Breda,

arašide kot vsaka je grizljala

čisto bleda,

malo se je meni zasmejala,

mi še telefonsko cifro dala,

da bi se z menoj peljala.

Videl sem jo le še enkrat.

Je bilo okrog novega leta,

ko sem gledal šal od tistega dekleta,

nogavice od ta suhe frajle,

od ta čunkaste pa neke zajle.

Na polnoč ma pi na vratih trka,

me zanese:

"Kaj je, kdo me drka!"

Stal pred vrati v opremi Turk,

vprašal me od tistih mladih čefurk,

jaz pa sem skesal se:

"Veste, sem kirurg."

Vse se je izteklo do pekla bolano,

ampak jaz sem nor bil

na študentovsko prehrano.

V letu, ki prihaja,

je več vi,

a ostala mi je koža suha,

pa še majčkeno kosti.

Uboge dečve na delikatesici.

Na Svoji Poti