Postavi mostove čez temne globeli,
pridrži mi lestev do lune.
Vrnila bom zvezde na strop svoje sobe,
da bodo v narastek svetlobe izpuščene
meglice, ki ustvarjajo dvome.
Čutila se bo sila vetrov iz ozvezdja,
bučanje neviht, videle strele
in bliski, kako se umesi nasmeh.
Vstala bo zarja,
pokrila bo noč z zmečkanko iz svile,
obesila sliko na steno, ki gleda na vzhod.
Kako mogočen klic v vesolje! Kako lepe besede in primerjave v stihih!
Ni kaj, ena tistih, značilnih, zelo tvojih, liričnih, iz srca izšlih besed, ki te ne puste ravnodušnega ... Hvala ti, Poetesa Lidija!
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Lepoooooo (*_*)
Lo, Marija
Nada, Sašo, Marija, hvala za prijetne odzive.
lp, Lidija
Vzhajanje posebne bližine ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 19. 11. 2022 ob 09:37
- Prebrano 411 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 193.62
- Število ocen: 9