
pridrži mi lestev do lune.
Vrnila bom zvezde na strop svoje sobe,
da bodo v narastek svetlobe izpuščene
meglice, ki ustvarjajo dvome.
Čutila se bo sila vetrov iz ozvezdja,
bučanje neviht, videle strele
in bliski, kako se umesi nasmeh.
Vstala bo zarja,
pokrila bo noč z zmečkanko iz svile,
obesila sliko na steno, ki gleda na vzhod.
Kako mogočen klic v vesolje! Kako lepe besede in primerjave v stihih!
Ni kaj, ena tistih, značilnih, zelo tvojih, liričnih, iz srca izšlih besed, ki te ne puste ravnodušnega ... Hvala ti, Poetesa Lidija!
Prijeten dan ti želim,
Sašo
Nada, Sašo, Marija, hvala za prijetne odzive.
lp, Lidija
Vzhajanje posebne bližine ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: li
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!