klesano v skalo
moraš imeti
kdo ti bo dal
ko ti mraz kot volk
skoči v pljuča
ko poleti brezbožni vran
iz ledu
vklesan v noč
glej
niti kozarca vode nimaš
za premraženo blaznost pred vrati
za okruške mesečine
ki ti cesto pripelje pod vzglavnik
ob poti
kjer se človek končuje
v steklenih očeh mrtve živali
prazni škornji sredi jase
kot bi bil vnebovzet
bel križ
podoben bledikavi luni
Ob poti / kjer se človek končuje ... nekdo najde pesem, čestitke,
lp, Ana
ja, Ana, človek se še najbolj konča tam kjer ni poznavanja samega sebe.
hvala, da si opazila prav ta verz.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 13. 11. 2022 ob 22:40
- Prebrano 404 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 143.8
- Število ocen: 5