ne piš
prosim ne piš
ne piš še enga poema o
lepoti rož kko siljo skoz beton
ne used se in bod očaran od besed
ne pust jim d te pelejo tja
dol po vece školkah tko kot že mnoge pred teb
ne mej v mislih d boš spremenu svet d bojo o
teb pesmoval kot o Narniji
ne pošili mi svojih tekstov in ne me sprašvat za mnenje
ko pa sploh nočeš mnenja hočš potrditev, samopotrditev genijalnosti
in hazarda in moči in resnice
ni nobene resnice za met al pa poznat
č si hotu bit pisatelj, je zmeri dvom vse do konca
do kosti
do črevesja tvojga nesmrtnga otroka ki se ne predaja
prosim
sam za igrico pekla
piš o tem kko je vse za prazn nič, kko sploh ni važn č se potrudiš kolkr se lahko
kko ko si končal z eno
se lakota ne ustav in morš it kopat dol za še drugo
in tud če je najfinejši poem k je bil kdajkol napisan
največje delo literature vse od moby dicka
ti je
po tvojih najbolših zmožnostih
tvojmu intelektu
tvojmu talentu
povsem jasn do jedra tvojga živalskega upa
nihče
ne bo
nikol
vedu.
Sodobno pismo mlademu pesniku ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!