tako originalna je čeprav ves čas ponavlja svojo vajo
rečem ji
lahko bi bila igralka v nemem filmu
pred nama so brzice morava odvreči balast
na veliko zavija z očmi para se kadi iz loncev
da popizdim ne boš moj propad
potem joče za svojim atijom in uvidim
da si ne želimo vsi tako zelo biti tukaj
in se spomnim da je tista deroča voda
po toliko časa morda že dolgo
neugleden rodoviten mulj
jaz tudi rada vse zažgem,
sploh, ko ugotovim, da gre najprej apetit.
kolikor pa trebuh ne doovoli, dam, kot vsak zaljubljeni, 3 krat več soli.
srčne pozdrave,
tvoja Nina
lepo, da si malo boljše volje. na tvoji zadnji pesmi si tudi nisem upal kaj pripomnit, pa tudi, kje to piše, da je treba. življenje piše svojo zgodbo in je neka karma, inercija, da pelješ kakor hoče cesta, če ne ... krenuo pravo, završio krivo ...
vsi si želimo konca prelivanja krvi, boljšega sveta, pripravljeni pa smo se spreti za banalnosti.
učimo se. sprejeti sebe-fraza, ampak potem je res malo boljše, se mi zdi.
vse dobro, objem,
m.
ps. superpunca si, težko ti sledim, ampak to o brezdušnosti naših besed imaš popolnoma prav. tudi, ko si tako pišemo je manj možnosti, da boš pravilno razumljen, ker manjka ves preostali del komunikacije.
in, kot rečeno, vsak slog je dober, razen dolgočasnega. še enkrat te lepo pozdravljam, pri vejicah pa pravilo, preveč je dobro.
vdano vaš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!