Oblači voda vejice grmovja,
kopiči vedno več kristalov,
da zjutraj zažari v belem ivju
ves svet – v lažnem ogledalu.
Naenkrat vse je čisto, belo;
v oklepu skrito je življenje,
ne vidijo se barve raznolike,
ne vidi hroščkov se trpljenje.
Človek rad ima to krasno sliko.
Še sam se bo odel v belo in sterilno,
skril se bo v sobo in povezal virtualno.
Nikogar noče preveč blizu,
ekran ureja mu sterilno zdravje,
ljubi tehnološko - sanitarni despotizem.*
Poslano:
06. 11. 2022 ob 10:26
Spremenjeno:
06. 11. 2022 ob 10:26
Poslano:
06. 11. 2022 ob 10:50
Spremenjeno:
06. 11. 2022 ob 10:51
Pozdravljen, Nada
“Sanitarni despotizem” ... zelo lepa metafora in zadnje čase na žalost tudi vse prevečkrat resnična. Ljudje rabimo bližino in dotik ...
Lepa pesem in lepa fotografija!
Lep pozdrav, Dejan
brez besed ... le še enkrat srčno berem ...
Pozdravljena pesnica,
Nada se ne da. To je glavno.
Pa saj nisi osamljena !
Jutro spet bo naše.
Lp Rajko
Aktualna pesem, žal, sterilnost nas okvirja v lažne slike ...
Nada, preveč smo se navadili in dejansko tudi sprejeli vse "svinjarije", a upamo, da končno pridemo k pameti.
Lp, Stojan
Nada, prav fin nastavek za odličen sonet. Potrebno je par popravkov pri številu zlogov, saj si nastavila jambski enajsterec. Pa še zadnji del, drugo tercino bi bilo treba bolj vdelati v shemo soneta.
Bi bila pripravljena pesem prestaviti v delavnico?
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!