Nad svojo glavo slišim
mehko drsenje kril
stojim pred jezerom
v njem odsevi drevesnih krošenj
ki z vsako sekundo
izgledajo bolj žalobno
ribe rišejo velike kroge
ki potujejo v mojo smer
jesen je bila včasih moj najljubši letni čas
spomnim se izletov z družino
kako grozeč
se mi je zdel prepad
ob vznožju Piramide
močno sem stiskal mamino roko
sledil nemim očetovim korakom
pred to globoko vodo
sem gol
skušam nekaj predihati
a več ne vem kaj
spet jata ptic
novi krogi
se zarišejo na vodi
letos je jesen lepa
kot zmeraj nosi v sebi
mehkobo in neko otožnost
ki jo tudi sam dobro poznam.
Všeč so mi podobe in občutja v tej pesmi, le proti koncu:
....
pred to globoko vodo
sem gol
skušam nekaj predihati
a več ne vem kaj
spet jata ptic
novio krogi
se zarišejo po na vodi
letos je jesen lepa
kot zmeraj nosi v sebi
mehkobo in neko otožnostkatero ki jo tudi sam dobro poznam.
Lp, Ana
Draga Ana!
Me veseli, da ti je pesem všeč in hvala za popravke, bom popravil.
Vse lepo,
Tom
Čestitke,
lp, Ana
Lepaaaa pesem.
letos je jesen lepa
kot zmeraj nosi v sebi
mehkobo in neko otožnost
... in res sem med branjem čutila to otožnost, predvsem pa mehkobo.
Čestitke!
Bodi dobro, Marija
O najlepša hvala za lepe besede! Želim vse dobro in še veliko pesniškega navdiha, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!