OKTOBER
Ne maram ga.
V živopisanem plašču
se množi vlaga in megla.
V žepe zalega hlad
in močeradi.
Ne maram ga.
Baha se,
da spregledaš praznino gnezd
in ne čutiš prstov,
ki trdijo.
Ne maram ga.
Pod gladko preprogo
je na preži spolzkost.
Besede zdrsnejo v blatne
laži, polresnice in zamolčanost.
Ne marama ga.
Soncu požre barve,
da je bledo, brez volje,
da se zjutraj komaj privleče
in popoldne izgine kot tat.
Ne maram ga.
Oči zabolijo od kiča.
Lahko si jih spočiješ
le na prvih okostnjakih.
To je strašljivo.
Ampak kostanj je pa dober.
Zamislila sem se ob tej pesmi in v resnici je v oktobru nekaj žalosti, ko se poletje v resnici poslovi ... in se veselimo vsakega kičastega sončnega žarka. Zanimivo.
pa kaki, pa kivi, pa zadnji grozdi, pa gobe...
lahko je odvečen ali občudovanja vreden - odvisno od dneva ...
pozdrave obema
urednica
Poslano:
04. 11. 2022 ob 21:54
Spremenjeno:
04. 11. 2022 ob 21:54
meni se zdi tale pesem, ki kaže bližino Niča, prav poseben, simbolov poln in originalen pogled na oktober.
Prvi okostnjaki so pika na i. Kot prvi zvončki marca, ha.
lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 31. 10. 2022 ob 08:32
- Prebrano 334 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.4
- Število ocen: 3