Stene molčijo
govoril je ostro
kakor razbito steklo
da so besede
škropile kot
drobni šrapneli
so se odbijale od zidov
in rezale v možgane
da je bolelo
še huje kot pas
ki je kot tisoč isker
švignil iz hlač
saj je vedel da se
sponka zažre v kožo
še bolj strastno
kot usnje
ki je koža ubitega
Kot otrok, doživel in stiskal zobe, a odmevi
nemih krikov ostajajo, včasih zabolijo! Spomini se budijo!
Naj vpijejo, bolečina osvobaja! Dobra!
Lp, Drago
Spoštovani Drago, ravno berem knjigo, katere vsebina me prav boli.
Hudo mi je zate in vse, ki trpijo ♡
Lepo te pozdravljam,
Marija
... čudovita pesem, ampak vsebina res boli; ostala sem brez besed, draga Marija.
LpB
Ostanemo brez besed, in nujno je govoriti o temačnem, le tale verz:
rad snemal iz hlač / potegnil?
lp, Ana
Draga Ana, spremenila sem 1.2.in3. verz predzadnje kitice v:
ki je kot tisoč isker
švignil iz hlač
saj je vedel da se
Lep dan ti želim, M
Odlično, čestitke k pesmi,
lp, Ana
Čestitam, Marija!
Lijep pozdrav,
Katica
Hvala vama, Breda in Katica ♡
In hvala tebi urednica, Ana ♡
Lep pozdrav, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 26. 10. 2022 ob 18:17
- Prebrano 569 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 314.93
- Število ocen: 16